Društvo slovenskih pisateljev je letos Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklih dveh let namenilo dvema pesnikom Miljani Cunta in Robertu Simonišku.
V organizaciji Društva za Cerkveno glasbo se danes (4.11.) začenja delavnice o liturgični glasbi adventnega časa.
Pogovoru z Natašo Konc Lorenzutti o knjigi Senca brez človeka, pa lahko danes (v ponedeljek, 4. novembra) ob 18. uri prisluhnete v Mali dvorani Cankarjevega doma Vrhnika.
Društvo slovenskih pisateljev je letos Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko preteklih dveh let namenilo dvema pesnikom Miljani Cunta in Robertu Simonišku.
V organizaciji Društva za Cerkveno glasbo se danes (4.11.) začenja delavnice o liturgični glasbi adventnega časa.
Pogovoru z Natašo Konc Lorenzutti o knjigi Senca brez človeka, pa lahko danes (v ponedeljek, 4. novembra) ob 18. uri prisluhnete v Mali dvorani Cankarjevega doma Vrhnika.
Usmiljenke in Marijine sestre so v ponedeljek, 27. avgusta, v Galeriji Družina pripravile novinarsko konferenco, na kateri so predstavile igrano-dokumentarni film o Leopoldini Jožefi Brandis z naslovom Od grofične do služabnice. Leta 2015, ko je minilo 200 let od njenega rojstva, se je začel postopek za njeno beatifikacijo. Film je režirala s. Andreja Čakš, glavno vlogo je odigrala Nataša Konc Lorenzutti.
Mirko Isop je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Pogosto roma k Mariji Pomagaj na Brezje. Najprej kot dijak, nato kot bogoslovec in tudi zdaj kot župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Utrip župnije v tem priljubljenem turističnem kraju se je v 44-ih letih zelo spreminjal. Mirko Isop je dobro reševal tudi napetosti zaradi uporabe slovenščine. Ko je leta 2009 nevarno zbolel, je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “Tam sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal Ne boj se, jaz ti bom pomagala.’” In tudi je. Posebno varstvo je njegova družina čutila v času izgnanstva. Mirko Isop se je namreč rodil leta 1942 v Nemčiji, v taborišču in družina se je šele po koncu vojne lahko vrnila v domači kraj v dolino Rož na avstrijskem Koroškem. Po skoraj 80-ih letih je prvič za javnost povedal nekaj spominov na tisti čas. Strah v ljudeh pusti globoke sledi.
V Peterlinovi dvorani v Trstu je v petek, 20. septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo, ob 40-letnici smrti, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 1.oddaji s tega posveta ste lahko med drugim poslušali predstavitev knjige Igorja Omerze z naslovom »Franc Jeza – separatist.
Za nami je počitniški teden. Z družino smo ga želeli preživeti predvsem skupaj, doma in v obiskovanju vseh tistih, ki so nam ljubi. Sredi tedna bi morali na obisk k moževi babi, prababici Lojzki, ki pa je zaradi slabega počutja naše srečanje prestavila. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da ga je prestavila v večnost. In tako so se naše počitnice ravno okoli praznika Vseh svetih spremenile v slovo od naše Lojzi. Slovo, ki je bilo težko, a tako blagoslovljeno.
Vaški župnik se je po vasi sprehajal s starejšim ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Škofijska karitas Koper v petek, 8. novembra, ob 19. uri, pripravlja v dvorcu Lanthieri v Vipavi, kot zgodnji uvod v letošnji Teden karitas, slavnostno akademijo z odprtjem razstave likovnih del, ki so nastala v 30. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas, meseca avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, pod naslovom »Mostovi upanja«.
Za nami je počitniški teden. Z družino smo ga želeli preživeti predvsem skupaj, doma in v obiskovanju vseh tistih, ki so nam ljubi. Sredi tedna bi morali na obisk k moževi babi, prababici Lojzki, ki pa je zaradi slabega počutja naše srečanje prestavila. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da ga je prestavila v večnost. In tako so se naše počitnice ravno okoli praznika Vseh svetih spremenile v slovo od naše Lojzi. Slovo, ki je bilo težko, a tako blagoslovljeno.
Odnos do tradicije se v zadnjem času spreminja, dobiva večjo vlogo. Muzeji in galerije po nedavni raziskavi sodijo med najbolj zaupanja vredne ustanove. Odprli so se novim pristopom in pri postavljanju razstav sodelujejo z različnimi strokami. Muzeji so hrami dediščine, prostori srečevanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, prostor druženja in dialoga. Slišali smo misli štirih muzealk, Jane Babšek, Alenke Černelič Krošelj, Maje Hakl Saje in Marjetke Balkovec Debevec.